Končno je prišla pri hiši na vrsto tudi fasada, saj se mi zdi, da bo izgled hiše potem čisto nekaj drugega. Pa tudi izolacija bo pripomogla pri gretju in ohlajanju hiše. Delavci so že postavili gradbeni oder in končno zgleda, da se bo začelo zares. To opravilo smo načrtovali že nekaj časa, vendar je vedno prišlo nekaj vmes. 

Zjutraj, ko pridejo delavci, jim po navadi skuham kavo, tako me je naučila še moja mama in vidim, da so veseli, da jih še kje pričaka postrežba. Potem jih gledam, kako se povzpnejo na gradbeni oder in se sprehajajo po njem tako suvereno kot jaz na trdnih tleh. Mene osebno je strah višine, zato si ne predstavljam, da bi sama zlezla tam gor.

Prejšnjo soboto, ko delavcev ni bilo, pa sta me mož in sin izzivala, naj se povzpnem na gradbeni oder, vsaj na najnižjo polico. Toliko časa smo se pogajali, da sem poskusila. Prav previdno sem stopila na gradbeni oder, trdno sem se držala ogrodja, noge pa so se mi tako tresle, da sem komaj stala. Počakala sem nekaj minut, da sem se privadila na občutek, nato sem se počasi povzpela višje. Rabila sem veliko časa, da sem premagala gradbeni oder, ampak na koncu sem stala na vrhu in videla, kako sta sin in mož ponosna name. Predvsem pa sem bila ponosna sama nase. 

Ugotovila sem, da je gradbeni oder postavljen trdno in kvalitetno, da sem samo jaz mislila kako je to nekaj zelo nezanesljivega. Spustila sem se že veliko bolj prepričana sama vase. Tako sem v ponedeljek počakala, da so delavci pričeli z delom in sem potem s kavo splezala na gradbeni oder in jim jo postregla kar tam. Bili so presenečeni, saj niso navajeni, da vidijo žensko, ki si upa na gradbeni oder, kaj šele, da bi gor prinesla kavo.…