Prvič sem resno slišal za 3D skeniranje za izdelavo prototipov in natančno reverzno inženirstvo, ko je sodelavec omenil, da ga uporabljajo pri projektiranju in izdelavi prototipov v njegovem podjetju. Sprva sem si mislil, da gre le za še eno tehnično modno besedo, a ko sem videl rezultate, sem lahko bil čisto presenečen in navdušen. Predmet, ki je bil prej fizičen, se je na novo pojavil znotraj zaslona. V tej digitalni formi pa je imel zajet čisto vsak detajl, vsaka luknjica, vse je bilo zajeto z neverjetno natančnostjo. To me je pustilo čisto brez besed, saj se mi je vse skupaj zdelo celo futuristično, oziroma nekaj iz prihodnosti.

[photo_here]

Nekaj mesecev kasneje pa sem imel tudi sam priložnost spremljati postopek, oziroma 3D skeniranje iz prve vrste. Naprava je počasi obkrožila objekt in zajela vsak kot in površino. Nato pa je računalnik ustvaril 3D podobo, oziroma model, ki ga je bilo mogoče vrteti, približevati in si ga v popolnosti ogledati. Poleg tega je bilo mogoče to tudi popravljati, oziroma spreminjati.

Dodaten vtis je naredilo to, da je bilo mogoče iz oblaka točk hitro ustvariti mrežo (mesh) in jo pripraviti za nadaljnjo obdelavo.

Do danes sem tako spoznal kar nekaj področij, kjer je 3D skeniranje še kako uporabno. Od arhitekture, kjer lahko zajameš kar celotne stavbe, do industrije, kjer se preverja kakovost izdelkov ali izdelujejo prototipi. Tudi v medicini sem že videl, da ga uporabljajo, recimo pri izdelavi raznih pripomočkov ali celo zobnih modelov. Zato je ta reč res zelo uporabna. Mimogrede, tak pristop bistveno skrajša čas razvoja, ker omogoča hitre iteracije in zanesljivo primerjavo s CAD-modeli.…